ključi so v avtu, avto pa v Italiji.
Vse pa se je začelo nekako takole.
Vikend v Gorici in sobotni nakupi v Italiji. Zakaj? Meh, ker lahko. No z boljšo polovico sva peljala Forda na sprehod in sebe po nakupih v COOP. Vse lepo in prav, neseva stvari v avto. Moja boljša polovica zloži stvari v prtljažnik in se mi še pohvali da je nalimal ježka na škatlo prve pomoči in jo sedaj lahko nalepi na notranjost prtljažnika, vrže svojo moško torbico na zadnji sedež, zapre prtljažnik in se prime za glavo.
Je dal ključe v torbico, torbico pa v avto, skupaj z mobitelom in vsem itelefonskimi številkami…
“Prosim reč, da maš telefon pri sebi!?” rahlo obupan
“Ja mam.” Dam mu ga in pokliče domov za rezervne ključe. Dobro ni panike, bo prinesel oče ključe in bomo šli lepo domov. Medtem ko čakamo, pa lahko greva nazaj v trgovino na ogled terena.
“Ja, lahko greva gledat radie za tvojo nono.” predlagam.
“O sej res!” rahlo presenečeno.. je spet pozabil.
Nekaj časa nazaj pa sem jaz bila slabe volje in sem zamenjala melodijo zvonenja na telefonu. Tako je sedaj namesto Michaela Jacksona igral Metropolitan jazz affair. Se pa komad ni nič kaj dobro slišal, in tudi jaz nisem slišala telefona. potem vidim neodgovorjen klic. Pokliče moj norec nazaj, je bil njegov oče in je že na poti.
Počakava zunaj na parkirišču kjer sva valila zmajeva jajca.
Pride oče, ni našel ključev. Naju pelje nazaj domov, kjer preišče vse možne kraje, kamor bi lahko vtaknil rezervne ključe.. nimam sreče. Zaključek: rezervni ključi so v Ljubljan. In sedaj je moj norec na poti v Ljubljano s svojim starim avtom in z mojim telefonom. Upam da najde ključe, ker ni ravno prijetno pustiti nov avto nekje sredi Italije.
-----------------------------------------------
povej kej