Zažgan jogi

31 01 2008

Zažgan jogi in to tak k ma še gumbe gor, strgana posteljnina, miza z enim predalom, pokvarjeni panti na omari, postelja zraven radiatorja…

pa nova okna in internet

Sej bo bolš

  • Share/Bookmark


moja nova cimra je Milka

30 01 2008
  • Share/Bookmark


…še zadnja fotografija

29 01 2008

…še zadnjič želim posneti fotografijo moje sobe, tiste male, ki jo tako nerada zapuščam. Prižgem vse luči za boljšo svetlobo. Ujeti hočem vse, tudi prah, ki je tam že od nekdaj. Ujeti hočem tudi tisti prazni kot, za katerega nikoli nisem našla primernega materiala za nalepit in rdeče pike na stropu, pa trideset ovc, ki so tam v primeru nespečnosti in zvezde, kadar si zaželiš spati na travniku v družbi čričkov in kobilic. Usedem se na tla, želim čim bolje posneti wc papir, ki je na stropu… pogledujem po triletnem delu, ki sem ga vložila v sobo. To ni samo soba, to je moj dom in nočem ga zapustiti…

Zakaj ptice… in orosi se mi oko. Počasi a zanesljivo me zadane.

Ni samo prostor med štirimi stenami, je moje pribežališče, skrivališče in igrišče. Prostor, moj prostor. Mojih pet kvadratov, četudi le najemniških…

Jutri dobim novih pet kvadratov, lahko bi še počakala a z loterijo nimam sreče in z bolečimi stvarmi je treba čim prej opraviti.

  • Share/Bookmark


Zakaj se pojavijo ptice vsakič, ko…

28 01 2008

Pozno ponoči gledam film. Bejba, da je kaj pobije pol firme, medtem pa jim igra tale pesmica:

Carpenters – Close to you

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark


najbolj nagravžna stvar, ki ti jo lahko nekdo da v usta…

26 01 2008

Se še spomniš časov, ko so bila zdravila res ogabna, ampak si ga hitro poplaknil z nečim okusnejšim? No,  najbolj nagravžna stvar, ki ti jo lahko nekdo da v usta je tudi  zdravilo, le da ga ne pogoltneš ampak ga imaš v ustih. Govorim o malem ogabnem trakcu, ki ti ga zobar zatlači nekam med dlesen in zob v primeru vnetja. To bi še šlo, če se v procesu ne bi trakec dotaknil jezika. In potem rabiš vsaj petnajst minut, da se tisti ogabni okus porazgubi in lahko spet normalno okusiš.

  • Share/Bookmark


Hong Xi Guan: Zhi Shao Lin wu zu oz. Legend of Red Dragon oz. Rdeči zmaj

26 01 2008

Legend of Red Dragon oziroma po naše rdeči zmaj.

Naj se ob tej priliki obregnem ob naše slovenske prevajalce, ki vedno prevedejo tako, da človeka lahko sam o kap. Dobro, včasih res ne gre drugače, ampak tule pri zgornjem naslovu pa ni bilo nič kompliciranega za prevedit, pa vendar so to skrajšali na samo rdeči zmaj in ko človek vidi tak naslov nemudoma pomisli na film z A. Hopkinsom in E. Nortonom. Mogoče že si že ves navdušen, ker bodo vrteli film o Hannibalu, potem pa razočaran ugotoviš, da ne gre za isti film in da je glavna zvezda Jet Li.

No, pa da ne bo pomote, tudi ta film mi  je bil zelo všeč, saj že dolgo, če odmislim dva večera poprej, nisem videla zadovoljivega akcijskega filma. Edino, kar me moti pri japonskih filmih je, da vsi japonci nekaj stoletij nazaj tako zelo obvladajo angleščino in to ne katero koli, ampak tisto ameriško, ki jo uporabljajo Sopranovi. Tako vse skupaj zveni precej nenaravno, ampak ker je angleščina a la Sopranovi v blažji obliki, se nekako da zanemariti in kljub temu pogledati film.

  • Share/Bookmark


Petek zvečer…

26 01 2008

Obujem svoje nove roza snoopy copate, zavrtim razpoloženjsko glasbo, poiščem ključ 10 in se lotim sestavljanja novih kovinskih polic, ki imajo zelo veliko vijakov. Pomislim tudi na sosede, mogoče jih moti glasna glasba sredi noči, ampak koliko škode pa lahko naredi tisti en ubogi zvočnik. Pustim to na strani, in postavim na svoje mesto police, ki sem jih sama sestavila. Nanje postavim prvi dve rastlini in plišastega medveda, ki je v moji postelji bil precej zapostavljen. Le pospravim še celo bajto in grem spat.

  • Share/Bookmark


Selim se…

24 01 2008

Ne vem še kam, o tem bo odločil žreb, kar je po eni strani neugodno, ker pri takih rečeh nimam sreče. Po drugi strani je pa najlažji način da preseliš 100 ljudi, ki ima vsak svoje želje in potrebe, časa pa ni oz. ne da se jim poslušat in potem še s tem ubadat.

Zdej lahko samo upam, da bom ostala na isti lokaciji in da soba ne bo premajhna.

Aja, pa da bojo moje sosede čim bliže, da bomo lahko hodile skupaj na kosilo.

Pa potem ko pridem nazaj na staro lokacijo, da ne bom mela tistih ogabnih temnozelenih podoj (reč na katera se držijo vrata), ker jih bom prebarvala.

  • Share/Bookmark


včeraj sem pojedla dve pomaranči…

21 01 2008

včeraj sem pojedla dve pomaranči in pozabila tri ideje. Eno celo med spanje. Nebi se sekirala, če nebi te ideje bile res dobre.

God damn it!

o pa ko že ravno nekaj pišem in omenjam pomaranče, naj še predlagam v pogled  peklensko pomarančo, avtorja Stanleya Kubricka, ki je posnel par nenavadnih pa vendar gledljivih filmov.

  • Share/Bookmark


I don´t need a biger dick

19 01 2008

Res, ga ne rabim, pa vendar mi vsak dan pošiljajo po mejlu ponudbe za povečanje mojega moškega organa (ki ga mimogrede sploh nimam).

  • Share/Bookmark


Za Nadjo

17 01 2008

Ne vem katera je boljša, pa dajem kar obe v pogled. Itak sta pa iz istega dela, ki je posvečeno in podarjeno moji cimri.

  • Share/Bookmark


Smooth criminal… oz. kako so me skoraj aretirali

17 01 2008

Müller je drugače trgovina, kamor rada zahajam. In tudi danes sem šla tja z eno od mojih sosed, ki pa je nekoč bila tam tudi zaposlena, no kot študentka. In s tistih časov ima ohranjena poznanstva, katera ji omogočajo, da pride do kakšnih brezplačnih vzorcev. In res, naberemo stvari nakar srečava eno izmed uslužbenk, s katero se zapletemo v pogovor, medtem ko nama nadeva brezplačnih testerjev, onih malih na katerih piše “free sample – Not for sale” in to v štirih jezikih, žal med njimi ni slovenskega. In varnostnik, ki je zaposlen v Müllerju je pač neizobražen do te mere, da ne razume angleško, čemu so ti testerji namenjeni in kaj z njimi lahko počneš pa so mu zgleda tudi pozabili povedati, ko so mu razlagali njegove naloge, ki jih tako vestno opravlja.

No posloviva se od te prijazne uslužbenke in se odpraviva proti blagajni, kjer vse kar je potrebno plačati plačam in imam tako čisto vest, nakar že želiva zapustiti trgovino, ko pristopi do naju ta nadvse vesten varnostnik in naju vljudno vpraša: “Čujte, gospodična, ali ste vi vse plačali?” “Ja, sem.” “No, bomo mi to malo pogledali.” in naju povabi naj stopiva na stran. In potem mu moja soseda lepo razloži, da so tiste reči samo testerji, ki jih lahko prodajalke dajo strankam in to brezplačno. Ob tem mu pokaže vzorec, na katerem piše “free sample – Not for sale“. “Ja, kaj to, jes ne znam angleško.” Čakamo na prodajalko, ki je bila za blagajno, da mu pojasni , da je temu res tako. No in ker ni bila dovolj prepričljiva, je šel do one, ki nama je dala vse te testerje. In ker ima njo že nekaj časa na piki za brezveze, tudi tu ni zaznat, da bi se mu dalo kaj dopovedati. ” Pa to so brezplačni testerji, ki jih jes lahko dam komurkoli.” mu pojasnjuje. “Ja, a kar polne boš dala, zakaj pa ne prazne?”

OK WTF?

“Ja,ma ne morš dajat praznih, pol ni fore.” “No, ne vem jes to.” ” Ja, ka pa pol kompliciraš, če ne veš zaka se gre.” sem pozabila na vikanje, kar mu je hitro šlo v nos: ” A kar tikal se bomo, sem namreč precej starejši.” in ker sem pač zgubila spoštovanje do njega, sem mu direktno v oči povedala: “JA.”

No vidno užaljen si ni dal nič dopovedati in je šel klicati nadrejene. Po kar dolgem pogovoru mu še vedno ni bilo nič jasno, zato naju je povabil na preiskavo v zakulisje. Naj na tem mestu omenim, da moja soseda ni bila nič kaj navdušena in se je veselo pričkala z njim, češ če naju obtožuje kraje. Seveda se je zagovarja, de le opravlja svoje delo, ker bo drugače odpuščen in da bomo še videli, kaj bo. No v zakulisju počakamo še na nadrejeno, ki v trenutku prepozna mojo sosedo in počasi smo prišli stvari do dna. Seveda je želel kljub vsemu pregledati najini torbi in žepe in vrečko, v kateri sem imela vse nakupljeno in pošteno plačano. Pa vendar, ker me je vse skupaj celo zabavalo na nek način, sem sodelovala in mu pokazala svojo torbo, ki je bila kupljena v müllerju, vendar že pred leti, kar se vidi, ker je že precej uničena, na kar sem ga tudi opozorila. V torbi pa sem imela denarnico, ki je pač moja, ključe na obesku, žetone, katerih v müllerju ne prodajajo in telefon, katerih tudi ne prodajajo. Aja, telefon ima na sebi štumf, kateri je sicer bil kupljen v müllerju, ampak že nekaj časa nazaj, ker je že precej oguljen. V žepih nimam nič, ker so preplitki in bi itak, lahko kaj ven padlo. Potem pa sva obdelala še vsebino vrečke skupaj z računom. Ja vrečke so pa menda brezplačne, ampak to naj bi vedel no pa vseeno sem mu omenila, ker nikoli ne veš.

No, opravičila za nevšečnosti od tega nadvse vestnega varnostnika se mi zdi da nismo dobile, ampak kdo bi še s tem se ubadal, ko pa je soseda samo še želela zapustiti ta hudičev prostor.

Ob tej priložnosti pa naj se zamislim še nad eno zanimivo rečjo. Kmalu po tistem, ko se mi kakšna reč prikupi do te mere, da mi je najljubša, gre nekaj narobe. Pa še vedno je bilo tako. Veliko radijskih postaj je šlo v kurac na ta način, tudi moj najljubši bloger je postal nekam zoprno sentimentalen, potem zara ma zdej same čudne cunje in Müller ima nesramnega varnostnika, samo vprašanje časa je kdaj se bo moja najljubša fotokopirnica preimenovala ali pa nek drug zlodej…

“ja no sej že grem…”

  • Share/Bookmark


Roke

17 01 2008

  • Share/Bookmark