KaktusKaktus

praktično rotil me je naj grem, celo žepnino za sladoled sem dobila. In imela sem vse namene iti, a potem se je uscalo in nisem mogla it… ampak sem vseeno šla, malo pozneje, ko ni več deževalo. Najprej na pošto in potem poiskat en tak fotografski studio, ki zna razvijat panorame. precej hitro sem ga našla. No in medtem ko sem čakala na svoje panorame, sem se sprehodila po müllerju in si kupila orjaško milka čokolado s celimi piškoti, ki jo sedaj dobiš samo v müllerju, povsod drugod so piškoti zmleti. WTF! No 10 do 7mih pridem po svoje panorame. Potem pa dilema… naj grem domov ali še malo po ljubljani. no in sem šla še malo po ljubljani in ravno zamudila eno predstavo v sklopu ane desetnice. Sem pa srečala živo sliko, ki se je odzivala, glede na to, kdo jo je gledal (otroci je niso preveč osrečili )

zardi konca predstave so se ljudje razkropili po ulicah in glej ga zlomka, že se pripravlja na novo predstavo. pa ravno zaradi te predstave sem morala danes v mesto in ojoj! zapravila vso žepnino… predstava je bila sicer zastonj, ampak moja žepnina je bila namenjena donaciji za dober nastop. no hitro se postavim na mesto, kjer bom predstavo dobro videla in nastavim fotoaparat.. tole pa je nastalo:

največ navdušenja je požel takrat, ko je v zrak metal dva diablota naenkrat. predstava mi je bila všeč in zato sem pobrskala po moji rocco barocco denarnici in nakrapala za eno skromno donacijo. navsezadnje sem dala obljubo, da bom šla.

no na poti domov sem srečala še ene, ki so oklevali imeti predstavo, najbrž zaradi dežja. sem pa slikala narodno galerijo in ljubljanico