That giant fluffy ball of ….

30 04 2010

There it is again. That giant  fluffy ball in my chest. Waiting to be given away to someone. But that someone is not here. I’m not going to say it doesn’t exist, because I don’t lie. Well I do sometimes, but that’s only for the sake of the joke. Otherwise I’m a brutally honest person. Well I do try to control myself, but sometimes it’s just to much fun to say… wait, this is not what I was going fore!

I wanted to complain about that fluffy ball of …. and how it makes me feel, because I can’t give that ball away to the one it is meant fore. Ah well, this is not gona solve anything, so I might as well go watch the last episode of Vampire Diaries.

  • Share/Bookmark


Zeliščni vrt v teglcu z jagodami.

29 04 2010

Jep, že nekaj časa sem sanjala o zeliščnem vrtu in danes sem si ga tudi naredila :) Pa da ne bom preveč pisala, k pisarija res nikogar ne zanima, sem se odločila, da kar pofotkam vse skupaj in vam pokažem slikce, ker slika nadomesti 1000 besed :)

Moja Dracena palma, bolj poznana kot Wille, je bila presajena. Najbrž tko po ene petih letih, ker odkar je Wille dobil nov teglc, takrat kar kmalu na začetku, ni bil več presajen. In je bil kar malo užaljen, ker je Beno medtem bil presajen že ničkolikokrat. Wille je takšna mala drama queen, kakor se pač za gej rastlino spodobi. Ampak danes je Wille vesel, ker je dobil novo zemljo in še več oranžnih kamenčkov, Beno pa nič. Tudi Junior, potomec Willeja je dobil novo zemljo in se mu je kar smejalo, ker prejšnja je tudi bila še originalna. Pa tudi razveselil se je, ker sedaj ima tudi on oranžne kamenčke in tudi bele kamne, kakršne je dobil Rožmarin. Aja, Junior je tista majcena dracena čisto spredaj :)

Kaktusi so dobili nov, večji teglc v katerem bodo sedaj imel dovolj prostora za razmnoževanje. V prejšnjem jim je namreč bilo že tako tesno, da so rasli kar po vrhu en drugega.

Rožmarin, ki je prav lep in diši. Upam, da mu bo na mojem oknu zraven zeliščnega teglca z jagodami všeč. Bi ga dala med ostala zelišča, pa je nekako malo drugačne sorte in sem se rajši odločila za poseben teglc.

Pa še moj zeliščni vrt v teglcu z jagodami. Prvotni plan je bil pač zeliščni vrt v teglcu, ampak potem pa sem zagledala jagode in plan je bil spremenjen. Drugače pa dve vrsti bazilike, peteršilj in timijan v tem malem vrtu. No in rožmarin, ki je posebej :)

  • Share/Bookmark


Sveti Gral (oz. ni več isto)

28 04 2010

Premalo vitaminov jem, zato sem se začela trudit, da si kupim kakšno sadje. Melone na primer. A se sploh štejejo pod sadje? Meh, sej nima veze. Pred leti sem bila v dilemi, če so mi sploh všeč ali ne, ker so imele tak nenavaden meni neznan okus. No kasneje sem se odločila, da so mi všeč. Lubenice so itak že od nekdaj predmet skušnjave. Lubenice in ananas. Ko sem bila še majhna, jih je brat prinesel domov. Pol lubenice, ali pa konzervo ananasa. Takrat je bil ananas še ful eksotično sadje. Pa je brat odprl konzervo ananasa, pojedel par krogcev in šel. In če ga v uglednem času ni bilo nazaj, se je kaj rado zgodilo, da ga je pričakal samo še en krogec, ker sem vmes vse pojedla. Tako na skrivaj, krogec po krogec.  Z lubenico je bila podobna zgodba. samo da ni bila v konzervi :)

Ampak sedaj, ko grem v trgovini do teh kompotov, sem vedno razočarana nad izbiro in le s težavo kupim kakšno konzervo ananasa, ko pa je precej garantirano zanič. Ni več to kar je bil. Morda moj spomin tudi preveč kuje v zvezde tistega z otroštva, ampak če so pa prepovedane stvari toliko bolj slajše. Morda poizkusim kdaj s svežim, ampak to je spet tvegana naložba, ampak, če so konzerve zanič, potem bo treba nekako drugače do svetega grala :)

Sveti gral pa so tudi briške češnje. Letos si moram vsaj en zaboj jih naročiti, ker so res omg, to die for. Tele so mislim da lanske. In bile so še bolj dobre, kot so videti na sliki.

(teehee, ups, I did it again, took a picture of food and poste it to my blog)

Zelo mi je všeč tudi grozdje. In nektarine. No ponavadi v trgovini niso nič posebnega, ampak so mi ljubše od breskev, ker niso kosmate. Drugače pa se nektarine lahko samo skrijejo pred breskvami z Goriških brd. Tudi teh si moram letos priboriti kakšen zaboj. In lubenice…

Ko se naveličam Ljubljane, se preselim na primorsko.

Moja načela o pomarančah pa ljudje, ki me dlje časa poznajo, že vedo:) Jih namreč ne jem, ker se mi jih ne zdi vredno lupit. Če jih kupim jih zgolj zato, da imam sveže iztisnjen pomarančni sok za zajtrk. So pa nekoč do mene prišle pomaranče, ki so bile vredne moje pozornosti. Tiste sem lupila tudi za druge, ne samo zase, tako so bile dobre, ampak po tistem pa spet nazaj na stara načela.

V splošnem mi je sadje všeč in težko izberem najljubšega, Mogoče češnje, katere jem kar z najvišje veje na drevesu, do katere sem lahko priplezala.

  • Share/Bookmark


Šopek regrada.

27 04 2010

Pa ne samo eden, ampak dva. Na živce mi grejo tile moji gazdarji, k vedno vse neki prestavijo in delajo najbolj nelogične stvari kot je šopek iz regratovih cvetov.

Mikro je bil vesel. To je kul, ker zdej mene ne bo več tolk zlo strah. Ker je bil vesel, da je v zadnjem trenutku se vse izvedlo, ampak je vse lepo delalo. Pa tut bit zaresn tehnik je čist neki drujga, kot pa bit vajenec. Zdej sm jes tisti Bog za reglerji. No vsaj parkrat na teden.

Drugače pa je danes bil tudi piknik radia Študent. Glede na to, da sem bila na programu dopoldan, ko se je začel, sem dvomila v udeležbo, ker nekako nisem seznanjena s konceptom radijskih piknikov, ampak se je izkazalo da to traja po vsej verjetnosti pozno v noč.

In vrhunec piknika je pa zagotovo bla ena naključna pijana blogerka, ki je res huda blogerka, ker res ful dobr zna pisat pa to… in ma ful obiska in komentarjev in nasploh je ful nadarjena blogerka. Pa trdobučna tudi, ampak to verjetno zato, ker je bila pijana, kot.. no nekaj kar je pač ful pijano, kaj pa jest vem kaj je to.

In jest, bloger sevede.. da egota v velikosti šole sploh ne omenjam, itak da sm se mogla pohvalit z uno veliko cifro od zadnjič, ko je moj kulinarični podvig dneva dobil kar okrog 3000 novih obiskovalcev.

:shock:

OMG! vsi hudiči, pa 100 križev in težav pa ne vem kaj še vse. Kujk je bla užaljena, sploh pol k sm ji povedala, zakaj sm mela tolk obiska. Sm slikala un moj kulinarični eksperiment in dala na blog ane. In joj, kako se ji je za malo zdelo, da majo moje slike hrane toliko obiska, njeno povsem namerno patetično jamranje o tem kako je vstala ob 5ih zjutrej samo zato da je mela daljši dan k je lohk bil bedn, to ma pa sam okrog 300 klikov.

Seveda je hotela vedeti, kaj imam pa jes za en blog, da je lohk mel tolk obiska. In naravno smo morali tut njen blog prebrat. S ponosom povem, da mamo RŠovci vsi višje standarde, kot je povsem namerno patetično jamranje o bednosti dneva in ostalih stvareh, k so bedne.

Sam kako majo lahko moje fotke hrane tolk obiska, mislim sam fotke so a veš, ona pa piše. PIŠE. A veš.. pisanje je ful bolj cenjeno, kot fotkanje.

Pojasnjevanje in obrazložitve so bile glava skozi zid. Kako eni nasekani ženski dopoveš, da si pač nadarjen človek in da fotke hrane niso običajne fotke hrane, ampak so to kul fotke hrane, ker sm to pač jest slikala. No sej drgač res niso ne vem kak presežek te fotke, ampak vseeno. So še vseeno estetsko narejene.

Problem nastane tudi, da je moj ego velik kot šola, njen pa je velik kot cela univerza (in podobni presežniki.. you get the point). To da so bralci njenega bloga primitivni ljudje, ki se hranijo z nesrečo drugih, da pozabijo na svojo, ji je bilo težko povedat, sploh dokončat stavek, da bi celega slišala. Bog ne daj, da se pohvalim z intelektom mojih bralcev, za katere vem, da so sami višje razviti ljudje, ki jih nesreča drugih ne zanima več toliko. oziroma je vsaj ne uporabljalo za pozabljanje na svojo.

No pa sej nima veze.. tale zgodba z najjačo blogerko je res taka posebna. Drugače pa je nasploh bil kull piknik in mi je blo kr škoda, da sm mogla it na trolo. Res se bom preselila v center, da ne bom odvisna od trol ane…

Pa kaj je blo še kej takega dans?

Aja, ko sm zutri vstala, sem mogla najprej počakat, da se mi je soba nehala vrtet, pa nasploh sm cel dan se počutila mal razdvojeno. Tko približno k un filing, ko se ti bit odlepi iz fizičnega ogrodja, ki je telo človeško. Sej tekom dneva sem se zamotila in se je bit kar dobro držal ogrodja, ampak vsake toliko pa je malo zdrsnil in ga je bilo treba uravnavati. No v bistvu mam tak filing, kot da sm pijana, če bol preprosto razložim, čeprav nism neč pila. tut iz tega razloga, ker se čudno počutim.

Meh, res bi lohk bolš tole napisala, sam sej pravim. bit mi uhaja iz ogrodja, boli me glava in čas je za it se stiskat z mojim klobčičem volne.

Aja, pa mam filing, da bom dobila par novih obiskovalcev na blogu :)

  • Share/Bookmark


22 je verjetno moja srečna številka.

26 04 2010

Ker res največkrat pogledam na uro ob 22:22. In potem sem pogledala na twitter 22 minut po tistem ko sem čivknala 22:22. In v moji najljubši nadaljevanki Green Wing so po stenah bolnice, katera je glavno prizorišče dogajanja, nalepljene številke 2222. Lahko bi rekla, da je to v bistvu 2222 ampak rajši rečem, da je 22 22.  In še eno ful zanimivo osebo sem spoznala na 22ega. No, ampak to sem ugotovila šele kasneje, ko sem pregledovala koledar za neke druge dogodke in slučajno vem, da sem to osebo spoznala ravno na drugem dogodku.

Včasih sem za srečno številko imela 13 in tudi ta se je v neki fazi lepo izkazala. Čeprav je najbrž preveč klišejsko za srečno številko met številko dneva v mesecu rojstva.

Also there is a catch 22 :D

  • Share/Bookmark


I knew it!

25 04 2010

oziroma “I know a voice, when I hear one!”

Leži mi prepoznavanje ljudi po glasu. In tako sem pravkar ugotovila, da na albumu Heligoland od Massive Attack med drugim poje tudi Tunde Adebimpe. No, sej to ime tut jes prvič slišim, ampak glas pa prav dobro poznam. Ker Tunde Adebimpe je namreč pevec zasedbe TV on the Radio, katero pa sem precej preposlušala, ker se mi dopade, kako so temnopolti v sodobnem času sposobni narediti še kaj drugega kot rap. No, pa nisem jih poslušala samo zaradi tega. Všeč so mi. Še posebej zgodnejši albumi, kjer so bili še bolj drzni in eksperimentalni. Tekom kariere pa so nekako ratali malo bolj umirjeni. Še posebej z albumom Dear science.

Drugače pa je komad, v katerem sodeluje Tunde Adebimpe z Massive Attack tale:

Pray for Rain (lajkam fuŁ)

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark


Realist?

25 04 2010

Hm… ugotavljam zadnje čase, da me romantika sploh ne gane več. No, še vedno jo razumem in jo prepoznam, ko jo vidim, ampak sama pa nisem več nek težek romantik.

In tudi hudi tipi po televiziji me ne ganejo več. No, v bistvu v filmih, ki jih gledam na računalniku. Recimo, Jacob v Novi Luni se je lepo razvil, ampak me je njegov sikspek pustil hladno. Niti ne omedlevam več za Johnnyem Deppom. Ker je vse to postalo nekako nesmiselno.

Se mi pa dopade, kako z lahkoto Damon nekomu zlomi vrat.  Tako da mogoče ne ravno realist, prej psihopat :) ali pa samo nekdo, ki bo počasi prerastel najstniške obsesije.

(no, čeprav tko v realnosti pa vendarle nisem imuna na en tak eleganten ne preveč konkreten sikspek:)

  • Share/Bookmark


KK recenzija.

24 04 2010

New Moon. (sej veš, nadaljevanje Twilighta)

Predvčerajšnjim sem si rekla, da ga bom pogledala in po dveh neuspelih poizkusih dolpotega, sem ga včeraj končno pogledala. In moram reči, da imam novo pilico, s katero sem si prav lepo oblikovala nohte.

Toliko o zanimivosti filma.

Bella je skozi film še vedno večino časa izgledala, kot da jo ves čas po malem zadeva kap, ampak je nikoli zares ne zadane. Edward je izgledal, kot truplo s preveč šminke. O njegovem igralskem performansu (oz. o Robovem) ne morem dosti reči, ker ga itak večino filma sploh ni bilo, ker je Belli delal uslugo, ampak v bistvu pa ravno obraten učinek.

No, včasih bi rekla, da so bili svetli trenutki filma volkovi v preobleki mladih zagorelih indijancev, ki so seveda pravo nasprotje bledih in koščenih vampirjev. Ampak v tem primeru niti krdelo tipov brez majice ne more rešiti filma, ki je v osnovi zanič.

Tudi Twilight sem pogledala in to 2 in polkrat. Se pravi mi je do neke mere le bil všeč. No, moj najljubši vampirski film bo še vedno Queen of the Damned, ampak Twilight je bil gledljiv in Edward je bil hud, za razliko od nove lune, kjer je samo bled kot truplo s preveč rdečila na ustnicah.

  • Share/Bookmark


WTF

21 04 2010

‘What the Fuck?!’, as in “I’m quite shocked to discover you, my wife, in the bed of my fiercest friend and dearest rival! Indeed, my reaction is a combination of surprise, confusion, rage and sorrow. What the fuck?!”

From Twitterature, the world’s greatest books retold trough twitter.

  • Share/Bookmark


Teach me how to fight?

20 04 2010

Can you teach me how to fight?

Show me what it’s like to give that pain

Show me how to fight, throw him down…

YouTube slika preogleda

Ah yes, I should probably mention this is a song called teach me how to fight by Junior Boys.

In ko sem pogooglala besedilo, se je izkazalo, da besede, ki me v tem komadu najbolj pritegnejo, niti nimajo nekega težkega smisla. Ampak je komad narejen tako, da te besede pustijo nek poseben moody feeling v človeku, vsaj v meni. In zato mi je komad všeč. No, nasploh so mi Junior Boys všeč. In samo misliš si lahko, razen če nisi BašiB, pol veš k si bil zraven, kako sem reagirala, ko sem izvedela, da pridejo v Slovenijo. Edina jeba je, da pridejo v faking Vrtojbo ( WTF!?)  in to skupaj z Ladytron.

Ah well, zgleda, da jih bom mmogla zamudit.. Sam sej mogoče pa pridejo tut v Ljubljano ob priliki. (one can hope, right?)

  • Share/Bookmark


Nočne more…

20 04 2010

Cena, ki jo bom zgleda mogla plačat za to, da sm končno ratal tonski tehnik, so nočne more. No, ne ravno more, ker se ne zbujam kriče in vsa prepotena, ampak ni pa fajn, da se ti sanja, kako je program radia študent pretežno sestavljen iz tišine in zajebov. Ja jebemti, če sm pa glasbeno opremo dobila napisano na starih zmahanih kartončkih, kakršne najdeš v škatlah od trakov.

Na podlagi teh morastih sanj pa sklepam tudi, da mi ful ni vseeno, ker men se o stvareh, ki se mi dejansko dogajajo v lajfu sanja samo, kadar so mi pomembne. Večinoma časa imam kr ene random sanje, k nimajo veze z ničemer.

Všeč mi je, da mi je končno spet nekaj pomembno, ker se prov ne spomnim več, kdaj sem nazadnje imela sanje o dejanskih dogodkih v lajfu. Najbrž v osnovni šoli in začetek srednje šole. Sam v srednji šoli sem pa začela hodit spat z glasbo in takrat sem pred spanjem tudi nehala premlevat dogodke iz preteklega dneva. Ok, no sej občasno sem mela kakšne sanje, ki so mi vzbudile skrbi, ampak sem se tekom sanj ponavadi spomnala.. hej, yr dead, this is just a dream.

  • Share/Bookmark


KaktusKaktus je tonski tehnik postal.

19 04 2010

Jep, danes sem dobila ključe od radia in prva dva termina, ki jih bom naredila čisto, čisto sama :D

Sploh nisem vedela, da bom tako zelo vesela tega, ampak sem in to fuŁ. Ko sem dobila ključe, sem jih nemudoma vsem pokazala. In imela kar ene par identičnih dialogov:D

Pomaham s ključi pred človeka in ta me vpraša:

“Kva je to?!

“Ključi.:)”

In potem, če si kdo ni prišel gor sam od sebe, sem mu povedala, da sem postala tehnik:) Najboljšo izjavo ob pogledu na moje ključe je pa verjetno imel Tegla, ki je rekel da ni na dieti al neki takega, v glavnem zmaga zato, ker je dal čist nepovezan komentar.

Tradicija je menda, da se ob sprejemu v TTRŠ prinese pivo, tko da enkrat v bližnji prihodnosti (menda čez 14 dni, ko pride Kačoni nazaj) beerz all around. In sok za Mikrota, pa piškoti za Teglo:)

Od vsega navdušenja dejansko razmišljam, da bi mogoče probala sama spečt kakšno sladkobo, čeprav v tem nisem ravno najbolj vešča. Sem namreč kuhar in ne slaščičar, kar moram svojim sorodnikom vedno znova in znova razlagat, ker jim nekako ta koncept ni jasn.

I zdej tut razumem kaj večina teh gumbov naredi :)

  • Share/Bookmark


Pepel…

18 04 2010

Vremenu primerno sem ugotovila, da sta mi trenutno ljuba kar dva komada, ki imata v naslovu besedo Ashes :)

Eden je Ashes od Mount Sims, ki sem ga omenjala že v objavi o samem izvajalcu, za katerega se je izkazalo, da mi je všeč fuŁ.

YouTube slika preogleda

No drug komad ima pa naslov Spit on the Ashes in ga izvajajo EZ3kiel. Komda ni na you tubu, tko da recimo da bo delal link do groovesharka:) Drugače pa so EZ3kiel pritegnili mojo pozornost z priredbo Sergeya Prokofijeva , The dance of the knights, ali the Montagues and the Capuletes. Drugače so se nekoč spogledovali z dubom, čeprav v njihovem zadnjem albumu nisem zasledila niti kančka duba. So mi pa všeč vsi albumi. Zadnji še posebej, ker ima strast.

  • Share/Bookmark