KaktusKaktus

Soundtrack dneva: C418

Ob poslušanju mojega najnovejšega odkritja, sem razmišljala, da bi lahko probala naredit mufune. Tko testne, da vidim kako mi ratajo in če mi ratajo, jih lahko naslednjič naredim za javnost

Delala sem jih z zmrznjenimi gozdnimi sadeži, tak da je testo mal na vijolično potegnal.

Ampak na koncu so se vseeno zlatorjavo zapekli.

Edino, moram si omisliti tisti pekač k je prav za mufine pečt narejen

Pa še dobri so, sem pojedla 3 še preden so se ohladili

Stefan Betke aka Pole je menda najbolj poznan po svojih minimalnih dub zvokih, ki so precej klikajoče in rezajoče se narave.

Izor Pole-a sega v leto 96, ko mu je iz rok padel skoraj legendarni “Waldorf 4-Pole” filter, ki je potem v svojem novem, poškodovanem stanju začel proizvajati zapeljivo nepredvidljivo pokljanje. Seveda pa Betkejev glasbeni spekter zaobjema veliko širši krog.

več o njem na last.fm

Čist hudo drgač

Proga 10:Knjiga je odprta knjižnica, ki na 23 avtobusnih postajališčih po Ljubljani ponuja knjige v izposojo.

In danes sem si eno izposodila. Sploh je nisem odprla, samo všeč mi je bila naslovnica in materijal, s katerega je knjiga narejena. Nisem niti pomislila, da bi knjiga lahko bila pesniška zbirka, ampak ko sem jo pred parimi minutami odprla, se je izkazalo, da sem si v bistvu izposodila pesniško zbirko.

Šest in petnajst

je jutro

za toplo kavo

in čas,

da se otroci zbudijo.

Šest in petnajst

ni čas,

da bi telefon zvonil

in otroci govorili

mama, Lara je umrla.

Nasploh mi gre dobro od rok, da na podlagi grafične podobe izberem stvari, ki so mi všeč tudi po vsebini. Nekako se navadiš ali začutiš, kaj pričakovati pod takšnim ali drugačnim grafičnim dizajnom.

Čeprav, včasih te pa tut nategnejo.

“Na tretjine jo daj!”

“ok, jes prvo, ti pa ostanek. Brez glave bo lažje”

Bi si človek mislil, ja da bo lažje če ji že odseka glavo, ampak kaj ko ji je zrastla nova. In zadeti kačo z novo glavo ravno na sredini je precej težje kot bi si človek mislil. Usekam po njej s sekiro. Prepričana sem, da sem jo zadela, ampak ne, še vedno šviga naokoli. Še enkrat jo presekam. Nič, kot da sploh ni resnična, kot da je samo projekcija…

O, dve manjši kačici. Nič daljši od pol metra. Ena je posuta s svetlomodrimi in modrimi pravokotniki. Kot kostum klovna, le da samo variacije modrih pravokotnikov. Ta je tudi debelejša. Manjša je tudi modra, pisano modra, ampak njen vzorec je nejasen. Obe je ulovil! Krasno.

Pa kaj nam bo toliko kač? Hehe, ko se ti predolgo sanja o kačah, je čas da se zbudiš in tvitneš nekaj o tem. Nisem se zadosti zbudila, da bi tvitnala. Sem se pa obrnila okoli in sanjala o orhidejah in kako bo moj Amarilis drugo leto najlepši, ker imam samo jaz Amarilis barv mesečine. Ostali imajo neke rdeče variacije. Lep bo. In Orhideje moram začeti gojiti.

Mam prehlad. Na srečo mi z nosa ne teče, ampak vseeno noram dihat skozi usta. Grlo me trenutno sicer ne boli in upam, da me tut jutr ne bo več.

Mam tut nove čevlje. Nisem rabla novih čevljev. Sem pa hotela met neki iz kolekcije adidas originals. In danes mi prijazen prodajalec v eni športni trgovini na Čopovi pove, da so na trubarjevi ekskluzivni zastopniki za adidas originals. In po kosilu se sprehodim po Trubarjevi in zaidem v to trgovino in jebemti! Mam Nove čevlje, in to 36 številko. Niso meli 37, 38 mi je bla pa prevelika. In na mojo radost mi je tut 36 prav sej ponavadi mi je v bistvu, tko da jes res ne vem več, kolk mam številko noge. 37 je ena taka optimalna, 36 pa odvisno od velikosti številk. Sej moja je v bistvu 36 in pol, vsaj tko piše na jeziku

Mam karto za Melodrom jutri v Kinu Šiška. Za čevlje lahko rečem, da sem jih kupla za na melodrome Sej če nebi bli 30% znižani jih nebi kupla… pol bi verjetno kake dolge rokave si omislila, katere si moram v vsakem primeru. Za na Caribou

Mam čaj pred sabo in razmišljam, če se mi bo dalo na novo pobarvat nohte. Stara manikura je zdržala častitljive 4 dni če jo še malo popravim, lohk kamot še par dni. Sam, bi mela lepe nohte za na Melodrom.. no sej, ura je še zgodnja.

pisat stvari, k privablja čudn folk…

E clew, Sherlock! You’we been screwd!

Kaj ko bi se enota za ustavljanje avtomobilov po Ljubljani naučila le te ustavljati tako, da pri tem nebi ovirali prometa?

Kajti že skoraj po pravilu, vedno ko vidim kolesarje policaje, kako na Dalmatinovi (pri podhodu ajdovščina) ali pa tudi kje drugje, ustavljajo avtomobile, vedno naredijo štalo. Zadnjič še posebej veliko, ko je cel avtobus in to tadolg običal v križišču.

Klubski Maraton 10 se godi. In med vsemi izbranimi se mi najbolj dopade Errorist.

Včasih je bil Errorist solo projekt Miha Mileka, sedaj pa se mu je na vizualijah pridružil še Jure Legac. Nedavno je bil iz RŠ-a v živo prenos njegovega nastopa. Ker pa se Radio samo posluša, ni bilo smisla imeti še vizualnega dela, tako da definitivno moram ujeti kakšen del klubskega maratona, da vidim celoten nastop z vizualijami in vsem, ki menda ni dvakrat enak, saj je precej improvizacije.

V bistvu, ko sem Miha vprašala, kaj bo v njegovem setu, če bo kaj znanega ali bo bolj vse sproti si izmislil, je odgovoril, da si bo bolj sproti vse izmislil.

In bilo je dobro.

Še posebej lep je bil prvi set, ki se na posnetku, ki je objavljen na strani radia Študent, začne pri 35. minuti. Pred tem pa je intervju, ki ga nikar ne preskoči, če te zanima kaj več o Erroristu.

Mamo nov stadion. Ves bleščeč in nadvse stajliš.

Mamo star stadion. Ves posran od golobov in po celem preraščen s travo in grmovjem.