Urbana Streha: break it down now!

17 07 2011

Bila na Urban Roof Feel Good BBoy jam, 2nd edition.  Whatever the Fu#k I just said right now??

Anyways, Urban Roof je en tak posrečen skate/BMX/rolerji/plezanje/hip-hop n break dance park, ki vsake toliko organizira kakšne dogodke, ponavadi sicer bolj skaterske narave, tokrat pa so skate park prevzeli Break dancerji in no… poglej si fotke, pa vidiš kaj so počeli :)

And I don’t care what he says, but she owned their asses!

Tale prikupna bejba s skejtom v roki namreč. Poleg Tamale, ki ni Tamejhna s twitterja, kot bi mogoče kdo pomislil, je bla Sophie edina bejba, ki se je spustila med brejkajoče se tipe in jih kratkomalo pojedla :) Za razliko od mene, ki sm jedla predvsem sladoled :)

  • Share/Bookmark


Oh my poor broken heart!

9 07 2011

Oh shut up, your heart is fine, it’s the brains you have a problem with!

A veš uno, ko te naučijo nekih reči in te reči so svete in absolutne? No pol pa ugotoviš, da niso svete in absolutne, ampak da je vse relativno in subjektivno in nepredvidljivo in nasploh se ne drži pravil, katerih se držijo scenariji za filme?

Veliko lažje bi bilo človeku, če bi živel v filmu. Tam bi vsaj neko tolažbo imel, da bo nek srečen konec, sploh če se nahaja v slabi romantični komediji. Tkole v lajfu, prepuščen samemu sebi z najnevarnejšim orožjem v glavi si pa praktično obsojen na neko pogubo in obup, ker misli. O te preklete misli, te nam jo res rade zagodejo. In potem kot da nimamo že dovolj sitnosti z lastnimi mislimi, so tu še neki strašno pametni in dojemljivi frendi, ki te spodbujajo v teh nekih blodnjah, nevedoč da delajo več škode kot koristi… In potem preden zaspiš v največjem obupu in jezi nad lastno naivnostjo in neumnostjo premlatiš blazino, katera duši tvoje krike.

Če imaš srečo se sicer zjutraj zbudiš prerojen in optimističen, ker si tisti oblak blodenj prejšnjo noč uspešno ugnal v kozji rog in ostanejo ti samo malo preveč zabuhle oči, ampak tudi to mine in svet je lep.

  • Share/Bookmark


Pohodil me je Matt Berninger oz. The National v Križankah!

8 07 2011

Da, da prav ste prebrali. Na koncertu The National, ki se je zgodil sinoči (6.7.2011) v Križankah sem bila pohojena od njihovega frontmana Matta Berningerja.  In ker sem bila obuta v gladiatorke, se mi še vedno pozna na palcu, ker mi je uničil manikuro.

The National v Križankah

Nič kaj pompozno so se 18 minut čez napovedano uro na odru Križank prikazali The National in otvorili koncert s komadom Runaway in na moje veselje in presenečenje je občinstvo takoj pričelo množično prepevati zraven.

O hudo, folk ve na kaj je prišel! si mislim in ugotovim, da je kitarist precej prijeten za oko.

Po Runaway so nadaljevali s komadom Anyone’s Ghost, ki mi je osebno eden najljubših in sem veselo prepevala zraven, medtem ko sem na hitro posnela še par fotk.

The National

Aaron Dressner The national

Po uvodnih dveh komadih z zadnjega albuma, so nam postregli z mešanico starih in novih komadov, vmes pa vsake toliko kakšno pripomnili. Matt, kateremu je nek tip pisal sporočila na list papirja je rekel, če mu lahko kdo da še več papirja, ker je že celega popisal. Prišel je tudi do šala, ki si ga je ovil okrog vratu in požel aplavz odobravanja, ki ga je pospremilo smejanje ob tem, ko si je vanj obrisal še pot. Vsake toliko je komu vzel telefon in naredil kakšno bizarno fotko. Vseeno pa zaradi narave komadov ni bilo potrebe po norem skakanju in sama sem se obremenjevala predvsem s tem, da sem pred sabo imela dva relativno velika tipa, ki sta mi malce ovirala pogled, ampak ker je bilo ljudi ravno toliko, da si še imel nek svoj prostor, sem večino koncerta imela soliden pogled na oder oz. na kitarista Aarona Dressnerja, za katerega verjamem, da mi je na neki točki namenil nasmeh.

Aaron Dressner

Aaron Dressner

Ok, mogoče se zdi kot da sem samo kitarista fotkala in ja v bistvu… sem, ampak par fotk je pa tudi od ostalih članov :)

The National

The National

Po uri in četrt so s precej medlim občutkom zapustili oder in občinstvo je, kakor je to pač že v navadi, ploskalo in vzklikalo we want more!

Dejte hitr pridit nazaj preden se folk naveliča, sem si mislila in res. Prišli so nazaj in strgali! Pevec Matt se je potožil, zakaj ima on tak mali mikrofon medtem ko na vsaki strani odra stojita dva res dolga mikrofona, za katera sumim, da sta bila namenjena publiki, da se je bolje slišalo njeno petje.

Potem pa se je nekje med naslednjim komadom zapodil v množico z mikrofonom vred in njihov glavni tonski mojster je s tistim ?! nad glavo (kot v stripih) pritekel, da vidi kaj mu je spet zakuhal Matt, ki je že tako ves koncert metal po odru stojala in mikrofone. In med petjem komada ter sprehajanjem med množico mu je nekako uspelo tudi mene pohoditi, ko se je prebijal proti zadnjim vrstam. Ne vem sicer kako visoko mu je uspelo priti, ampak sodeč po rokah ljudi, ki so držale kabel je naredil kar en tak lep sprehod čez celo prizorišče. Ko se je za konec komada le vrnil na oder je zopet zalučal mikrofon po tleh, tako da mu potem ni ostalo drugega, kot da se zanese na množico, da zna besedilo od še zadnjega komada, ki je doživel akustično priredbo. In ker se je občinstvo izkazalo za vešče v poznavanju besedil, se je Matt zopet pomešal mednje in se iz prve vrste pošalil s kitaristom, češ hey man, I’m your biggest fan!

The National v Križankah

In to je blo to. Super zaključek koncerta in hitro poročat vsem o tem.

  • Share/Bookmark