A ti si pa vedno tako žalostna?

22 08 2011

It’s been a while…

In Flagranti – Interdisciplinary (sempl (al pa sam ideja) iz komada od Petra Gordona – Beginning of the Heartbreak / Don’t Don’t)

YouTube slika preogleda

It’s been a while, od kar sm nazadnje kej pisala tle. Mal zato k nimam neta, mal pa zato, k je Tumblr. čist boljši od tegale zastarelga wordpressa :)

Sej ne, wordpress, kul si.

Bojim se da je nek nič hudega sluteč vojak dobil moj evile look, ker je prehitro postavil domnevo o tem, kakšna sem. Nebi blo nič takega, če bi me po treh minutah poznanstva vprašal, če sm vedno tko tiha al ne vem kaj točno je že blo, če nebi zadnje čase opazovala, da to ful tipov počne. WTF?!

Kr tko.. pozna me 5 minut in če nism v svojem evforičnem veselem razpoloženju, pol me kr sprašujejo, če sm vedno tko gloomy al what ever.. d’fak is wrong with you people?! Ka te briga, in od kdaj lohk v 5ih minutah oceniš kakšna je oseba? Faking ne morš in če me še kdo kej takega vpraša, ga bom napizdila.

Pač, sej lohk nabijam ful in ful govorim se smejim in ne vem kaj vse, ampak znam pa tut molčat, sam to ni neč takega. Pač sej ni treba da sm skos jes zvezda večera, sm pač tolk dobra duša, da dovolim tut drugim, da so lahk zvezde. Pretiravam, itak, ampak pove, kar hočem povedat. Pa tut nimam navade bit najglasnejša, kadar spoznam koga novega. Takrat sem pač bolj molčeča in opazujem. In medtem k jest opazujem, opazovani narobe sklepa in pol me take neumnosti sprašuje… sparšuj me to, k me boš že neki časa poznal in ti bo mal bolj jasen moj karakter, ne pa še preden mi daš roko, živijo jes sm pa ta in ta.

In res sm začela razmišljat o tem mal bolj intenzivno, ker se mi res prevečkrat kej takega dogaja in pol razmišljam, če ni to mogoče kak nov trend. Pravi moški so itak skoraj da ne izumrli, in nekje so ti približki slišali, da mamo pa ženske rade moške, k so čustveni in bolj v stiku s samim sabo in pol zdej mogoče zarad tega, da pokažejo, lej jes sm pa čustvein, take bedarije sprašujejo.

Ne rečem, seveda hočem, da bo moj tip tut čustven, ampak vseeno hočem, da je tut moški, ne pa neka slaba kopija tega. Lohk je tuf guy, še bolš če je navzven tuf guy in je sam z mano uno nežno bitje, zarad česar ga mam jest rada, ostalim pa ni jasno, kaj vidim na njemu :) Ok, dobr, pretiravam ampak,vseeno mam rajši tipe, za katere odkrijem postopoma, da so v resnici nice guys in mogoče celo nočejo tega javno priznavat, ampak jes vem da so.

In conclusion, če me poznaš 5 minut prosim ne domnevat, da si že pogruntal moj karakter ker je pa treba mal več kot tolk, da ti je jasno, kdo in kaj sem. Je pa res, da le redki dobijo priliko nadaljnega preučevanja :D .

  • Share/Bookmark


Lešnikov puding in kontemplacija.

7 08 2011
…you see, I refuse to be blue…
YouTube slika preogleda

Luštkan komadič, nekako kar primeren temu o čemer razmišljam zadnje pol ure. No, čeprav sama razmišljam bolj v splošnem in mogoče lahko povlečem celo vzporednico z Mr. Darcyem v Pride and Prejudice, ampak to predvsem zato, ker celotno zgodbo čisto preveč dobro poznam, sploh ker sem danes jo začela gledat že tretjič v parih tednih. Preveč se strinjam, ampak ne morem si pomagat. Sej počnem še druge stvari zraven, da se vsaj malo branim.

V glavnem razmišljam o tem, kako grem. Kako ne znam in nimam potrebe po ohranjanju stikov z ljudmi, kateri so bili na neki točki v mojem življenju zelo prisotni. Nimam niti potrebe po tem, da bi bila v stiku z družino. Sem in tja se nekdo od njih spomni name in vzpostavi stik, ampak ko se pa vidimo, si pa nimamo dosti za povedati. Najbrž zato, ker nekako dvomim, da bi z odobravanjem poslušali pripovedke o tem, kako smo dali fotke šupkov v dvigalo in kako smo to isto dvigalo obleki v vato, ali pa ga prepredli s selotejpom. Dvomim, da bi si ob nedeljah pri kosilu namesto Wernerja ali pa Saške zavrteli moj noise komad in da bi sploh poslušali komad do konca že če bi jim ga samo želela pokazat.

Dobila sem sms neke modelke, ki se vsake toliko spomne name. Res sva bili sodelavki slaba dva meseca, ampak ona je taka, da ji pomeni nekaj to ohranjanje stikov. Zanimivo… sama po nekem času sploh ne upam več vzpostavit stika, ker mi je čudno. Mogoče bi s kom še hotela bit v stiku, pa ne upam.. no čeprav, niti ne no.

In vsake toliko popolnoma zamenjam svoje okolje. Grem in se ne oziram nazaj. Sem zelo prilagodljiva tako.. eh, tole nima več nobenega cilja. Grem rajši gledat tutoriale o HTML-ju in CSS-u in vseh teh čarovnijah, katerih skrivnosti razvozlavam zadnje čase.

  • Share/Bookmark