Borka je car!

15 04 2012

Bi se domislila kakega bolj posrečenega naslova, ampak glede na to, da je ura 6:05 zjutraj in da sem se ravno vrnila z Metelkove, kjer sem v Gali hali bila na rilis partiju ob izidu novega EP-ja Borke, in so vtisi pač taki, da je Borka res car in se je z današnjim dnem gotovo podpisal tako v moj izvod EP-ja kot  tudi na lestvico top DJ-jev, kar sm jih mela priliko slišat v živo. In nism sposobna tvorit dolgih stavkov, tko da bom rajši na kratko povzela vtise, ker že dolgo nisem nobenega dogodka tkole na blogu mal ošvrknila.

Za uvod v večer sem sicer pri sebi doma gostila še manjše srečanje ob palačinkah (crepe Susette so ble zvezda večera, in zdej vem da lahko palačinke jem tudi z boksarskimi rokavicami, če se tko sklanja al pa ne, eh po 26ih urah budnosti mi je že kr vseen), kjer pa seveda ni manjkalo tudi pijače in dobre volje (jep, tko klišejska bom in itak je to milo rečeno, v bistvu smo bli kr divji:) No uspelo nam je priti do Mete še pred polnočjo, nabavit karte po predpolnočni ceni in valda še kr CD zraven in itak je že čez pol minute uletel Borka, kjer mu na pune zatežim za avtogram, katerega tut mam zdej :) evo, pol po štampiljke in mal not pogledat, pol pa kr nazaj ven (sori Bakto, rolal si prvi in blo je prazno, treba je blo še mal krožit po meti).

In ob naslednjem vhodu že mal več folka nek model rola, ne vem a je bil že Josip Klobučar, al je bil še nekdo pred njim, kukrkol miksal je slabo, Josip Klobučar tut prilično slabo miksal, pol sem sicer pričakovala, da bo že Borka, ker se je neki sumljivo smukal okoli Klobučarja, ampak se je izkazalo, da je hotel samo angleža napovedat.

….

?

am, joj prov gledat morm it lajnup, kdo je ta tip…

Ambassadeurs, evo kolkr sm popoldne nahitrco en njegov komad ošvrknila, me je spomnalo na James Blake meets Oknai, tko da meh… No, Ambassadeurs se mi zdi da ni mel neki dolgega seta, zmiksal ga je še kr, tut par čeških je blo vmes, muska mi je sedla, taka dost slow pa to, kr dost hud v bistvu, no ampak je hitr zaključil in pršla je:

Zvezda večera, BORKA! Sm si šla iskat še en drink in se postavla mal bolj zadi, da mam mir pred vsemi, k jim ga je na polno dogajalo in sm tko evo, pa da slišim tega slavenga deejaya, s čim nas bo presenetil na svojem rilis partiju. In evo, že je zelo elegantno umiksal Free the Robots v set (kar smo poslušal preden smo se sploh spravli na meto), in jes sm se iz moje točke opazovanja premaknala v točko plesanja, kar sm pol v bistvu kr do konca seta počela, ker je bil res hud set, res hudi miksi, fak jes bi tut tko znala miksat! K zatorej kt Klobučar se mi zdi da že znam sam s tem k na radiju delam, ampak tko k pa Borka zamiksa, to so pa čist druge dimenzije. In zarad tega je tut naslov te objave tak k je. Ker pove vse kar je treba povedat.

Nč, sam še čoklino si naredim, pa mogoč mal pospravim kuhinjo od večera (fak boga cimra..) in grem spat :D Res nadvse zadovoljna z celotnim večerom.

  • Share/Bookmark



Pohodil me je Matt Berninger oz. The National v Križankah!

8 07 2011

Da, da prav ste prebrali. Na koncertu The National, ki se je zgodil sinoči (6.7.2011) v Križankah sem bila pohojena od njihovega frontmana Matta Berningerja.  In ker sem bila obuta v gladiatorke, se mi še vedno pozna na palcu, ker mi je uničil manikuro.

The National v Križankah

Nič kaj pompozno so se 18 minut čez napovedano uro na odru Križank prikazali The National in otvorili koncert s komadom Runaway in na moje veselje in presenečenje je občinstvo takoj pričelo množično prepevati zraven.

O hudo, folk ve na kaj je prišel! si mislim in ugotovim, da je kitarist precej prijeten za oko.

Po Runaway so nadaljevali s komadom Anyone’s Ghost, ki mi je osebno eden najljubših in sem veselo prepevala zraven, medtem ko sem na hitro posnela še par fotk.

The National

Aaron Dressner The national

Po uvodnih dveh komadih z zadnjega albuma, so nam postregli z mešanico starih in novih komadov, vmes pa vsake toliko kakšno pripomnili. Matt, kateremu je nek tip pisal sporočila na list papirja je rekel, če mu lahko kdo da še več papirja, ker je že celega popisal. Prišel je tudi do šala, ki si ga je ovil okrog vratu in požel aplavz odobravanja, ki ga je pospremilo smejanje ob tem, ko si je vanj obrisal še pot. Vsake toliko je komu vzel telefon in naredil kakšno bizarno fotko. Vseeno pa zaradi narave komadov ni bilo potrebe po norem skakanju in sama sem se obremenjevala predvsem s tem, da sem pred sabo imela dva relativno velika tipa, ki sta mi malce ovirala pogled, ampak ker je bilo ljudi ravno toliko, da si še imel nek svoj prostor, sem večino koncerta imela soliden pogled na oder oz. na kitarista Aarona Dressnerja, za katerega verjamem, da mi je na neki točki namenil nasmeh.

Aaron Dressner

Aaron Dressner

Ok, mogoče se zdi kot da sem samo kitarista fotkala in ja v bistvu… sem, ampak par fotk je pa tudi od ostalih članov :)

The National

The National

Po uri in četrt so s precej medlim občutkom zapustili oder in občinstvo je, kakor je to pač že v navadi, ploskalo in vzklikalo we want more!

Dejte hitr pridit nazaj preden se folk naveliča, sem si mislila in res. Prišli so nazaj in strgali! Pevec Matt se je potožil, zakaj ima on tak mali mikrofon medtem ko na vsaki strani odra stojita dva res dolga mikrofona, za katera sumim, da sta bila namenjena publiki, da se je bolje slišalo njeno petje.

Potem pa se je nekje med naslednjim komadom zapodil v množico z mikrofonom vred in njihov glavni tonski mojster je s tistim ?! nad glavo (kot v stripih) pritekel, da vidi kaj mu je spet zakuhal Matt, ki je že tako ves koncert metal po odru stojala in mikrofone. In med petjem komada ter sprehajanjem med množico mu je nekako uspelo tudi mene pohoditi, ko se je prebijal proti zadnjim vrstam. Ne vem sicer kako visoko mu je uspelo priti, ampak sodeč po rokah ljudi, ki so držale kabel je naredil kar en tak lep sprehod čez celo prizorišče. Ko se je za konec komada le vrnil na oder je zopet zalučal mikrofon po tleh, tako da mu potem ni ostalo drugega, kot da se zanese na množico, da zna besedilo od še zadnjega komada, ki je doživel akustično priredbo. In ker se je občinstvo izkazalo za vešče v poznavanju besedil, se je Matt zopet pomešal mednje in se iz prve vrste pošalil s kitaristom, češ hey man, I’m your biggest fan!

The National v Križankah

In to je blo to. Super zaključek koncerta in hitro poročat vsem o tem.

  • Share/Bookmark


Incurabili v Menzi pri koritu.

19 02 2011

Ali o, a je že konc?

Duo Incurabili sta izdala novo plato! Woohoo, dejmo met promo koncert, kjer bomo prodajal LP-jke in CD-jke in majice in pili pivo in nasploh bili carji.

No, prodajali so Lp-jke, katere dobiš skupaj s CD-jem, kar mi je v resnici kul.

Merčandajz

Pivo so tudi pili. In menda je bila celo predskupina, katero sem slišala. Domnevno. Ko sem prišla, je na odru bil en človek sklanjajoč se nad neke inštrumente. OK…

Flayer

Ker se je nastop enčlovek banda končal, še preden sem dojela, da sploh je, mi ni preostalo drugega, kot da stopim malo na zrak preden stopim nazaj v razgreto množico pričakujoč nastop dua Incurabli. O, se je že začelo? OK, grem par fotk posnet:

Niko Novak

Incurabili

Niko Novak - Incurabili

Incurabili

Množica fenov je bila dodobra… am ja no, bila je množica ljudi razporejena nekje po prostoru Menze. Model z belo kapo jima je težil, dejta še, ne morta že kr nehat. In nekdo jima je prinesel dva piva.

Res sta zaigrala še par komadov, potem pa zaključila, češ da več jih pa ne znata. Ja lepa reč no. Saj sta skoraj kot Tomaž Pengov, ki sredi komada neha igrat, ker je zaradi prekomernih količin alkohola zaužitih tekom življenja ostal samo še spomin tistega, kar je nekoč bil.

Konec

Po koncu koncerta pa DJ program, ki se je začel zelo obetavno. Nisem si mogla kaj, da nebi DJ-a šla povprašat kaj to rola. Izkazalo se je, da so komadi avtorski in jih dobim po mejlu! Woohoo! Poleg DJ-janja je bilo tudi VJ-janje (vizualije), kar je bila prava osvežitev v primerjavi z dnevno svetlobo, katera je osvetljevala duo Incurabili. Žal je bil ta DJ in VJ set samo desetminuten. Sledili so stari rokenrol hiti z balkana in množično popivanje tja v en dan.

Ker sama v tem ne vidim pretiranega smisla, sem prizorišče zapustila.

  • Share/Bookmark



Andreya Triana v domu Cankarjevem.

25 01 2011

No, v klubu Cankarjevega doma v sklopu Cankarjevih torkov.

Dva dni sem prepričevala modela, naj gre z nami, ampak je cincal in danes popoldne sem izvedela, da je itak razprodana. Kar mi je bilo kar malo presenečenje, ampak hkrati za pričakovati, ker bejba je res huda. Do sedaj sem bila v klubu cankarjevega doma samo dvakrat in to obakrat, ko je nastopal Zlatko Kaučič. Nazadnje ko sem bila, je bilo precej prazno vse skupaj. Danes pa so ljudje se prerivali, da bi prišli še do kakšne karte, posledično sem sama čakala 5 minut, da je tip za pultom končni svojo pozornost namenil meni. Nisem mu ostala dolžna, in sem tapkala s prsti po pultu in ga gledala precej nejevolno. S kar se da nizkim in šarmantnim glasom sem mu povedala, da sem na guest listi.

Prišla sem v že precej polno dvorano in si nekje zadaj ampak na sredini izborila dokaj ugoden sedež potem pa opazovala kako so se bile bitke za sedeže. Ideja tega kluba mi je luštna, ampak ob razprodanem koncertu pride do dilem in slovenci smo taka sramežljiva bitja, pa ne maramo sedet pri mizi neznancev. Skratka zanimivo.

….

No pa, da ne nakladam samo o prilikah, ki niso del samega koncerta, kateri je potekal v dveh delih.

YouTube slika preogleda

Andreya je s spremlejvalnim bendom prišla na oder malce pred deseto in potem sem praktično večino prvega dela imela kurjo polt. Ob vsakem komadu se je zahvaljevala in povedala kakšno anekdoto v zvezi s komadom. Všeč mi je bilo, da je uporabljala dva mikrofona. Enega od teh je imela zvezanega na neko čudežno škatlico, kateri bom rekla efekt, čeprav sumim, da je več kot to, saj si je nanjo nasnemavala spremljevalne vokale, ali pa si je samo malce naefektirala glas. Prvi del je bil sicer namenjen tistim res počasnim komadom, po pavzi pa nam je postregla še s parimi bolj živahnimi.

Glede na to, da je izdala komaj prvi album ima še bolj malo svojega materiala, zato je vsake toliko repertoar začinila s kakšno priredbo njej ljubih komadov. Ob koncu drugega dela je seveda sledil neizbežni bis, kateri pa je v bistvu bil iz samih priredb. Najprej ena s celotnim bendom, potem pa dva ali tri komade sama. Samo ona in njena čarobna škatlica.

Tako je izvedla komad moondance in čisto za konec sweet dreams, za katerega se mi zdi, da ji je še posebej dobro uspel.

In v živo ima še lepši glas kot na CD-ju tako da če ste jo zamudili danes, si lahko kar pišete v koledarčke, 4. april (nisem sigurna za datum, ker še nimajo na spletu, so pa že letaki), ko v kino Šiška prihaja Bonobo in z njim mogoče tudi Andreya Triana. Vsaj tako je danes napovedovalec rekel, da če ji bo danes všeč, pride še aprila. Po moje da pride :)

  • Share/Bookmark



Jazzanova @kinosiska

22 01 2011

Jazzanova v Kinu Šiška sinoči fenomenalna!

Tudi Dj Borka za ogrevanje ni bil slab, čeprav je bolj za svojo dušo rolal, ker nekako smo vsi hengal okrog šankov.

Malo pred 22eto pa se jaz in moja N spraviva v dvorano in poiščeva optimalno točko za poslušanje. Z rahlo zamudo se na odru pojavi model v šalu in nas pripravi do tega, da se spravimo bližje odru in da malce kričimo v pričakovanju. Sama se sicer nisem premaknila, ker sem bila prepričana, da je na mestu, kjer sem bila, najboljša točka za optimalen zvok koncerta. Po tistem, ko nas je model v šalu čisto nakuril, pridejo na oder Jazzanova in začnejo igrat en u izi chilaksan nu jazz. Lol moment sicer, ker človek bi pričakoval vsaj en rok koncert al pa kak hud fank.

Jazzanova

No, ampak ne glede na lol moment se je stvar lepo razvila. Po komadu, mogoče komadu in pol je na oder uletel … No, pod Jazzanova si predstavljaj ene 8 hipsterjev z Berlina in enega nigerja (no offense intended) v ledru s sončnimi očali.  Torej, osmim hipsterjem z Berlina se je na odru pridružil Paul Randolph iz Detroita.

Paul Randolph

Nisem si mogla kaj, da me model nebi spominjal na Lennya Kravitza. Vsekakor je bil čisto nasprotje 8mim Berlinčanom s svojim brazilskim pozibavanjem bokov, to je kadar ni igral bas kitare. Ker ni samo pel, ampak tudi igral.

Jazzanova

Jazzanova

Jazzanova

Jazzanova

Čeprov, najbolj sta se mi dopadla pa saksofonist /flavtist in pozavnist. Vsaj menda je pozavna una trobenta s tisto rečjo za ven pa not, ne vem, ne spoznam se na pihala.

Pozavna - Jazzanova

saksofonist - jazzanova

… Po debeli uri vzponov in padcev so zaključili koncert in šli v zaoderje. Spet je prišel model s šalom in nas spodbijal, da ploskamo in jih kličemo nazaj. Še sreča, ker folk se neč kej ne zrajta sam na te stvari. No, kaj hitro so prišli nazaj in zaigrali komad, med katerim je Paul Randolph na oderspravil celo mnoožico ljudi. Najprej so se upirali ampak prvemu tipu je sledil še drug in tretji in potem celo ena ženska in potem kar naenkrat vsi na oder.

Jazzanova

No po koncu komada so šli vsi počasi dol in nasprotno od pričakovanj so nadaljevali še z enim komadom. V tistem trenutku pa sem se odločila, da se pomaknem iz akustično optimalne točke na vizualno ugodnejšo, to je v prvo vrsto in jih še od blizu malo pofotkam. In ko je že ravno segal v roke, sem mu še svojo ponudila. Paulu Randolphu to. In prov vesela sem bila, da sem šla tik pod oder, ker so se odločili, da bo vsak mel en mini solo, da se malo pokaže kaj zna. No, razen saksofonista… On je skoraj dušo spustil, tako zelo se je narepenčil s tistim saksofonom. Škoda, da ni potem še s prečno flavto, k bi ga rada slišala, kaj lahko iz nje spravi.

Jazzanova

Skratka lušten koncertič je bil, mogoče celo upam trdit, da eden boljših kar sem jih sama videla. No z Muse v Münchnu in Mahmudom Ahmedom v Križankah ali pa Melodrom v Šiški, se ravno ne more primerjat. Ok top 10 koncertov, kar sem jih videla, sam itak si nisem vseh zapomnila in Gang of four pred leti v Križankah sploh nisem omenjala. In Amon Amarth v Cvetličarni.. No, hočem reči, da sem nad koncerti tujih izvajalcev pri nas dostikrat razočarana, ker se mi zdi, da se ne potrudijo dovolj za nas. Ampak pri Jazzanovi nisem imela tega občutka in zato jih tudi sedajle poslušam, ko pišem tole. Jazzanova nasploh tudi niso moji najljubši nu-jazzerji, ampak po videnem včeraj so se mi malo prikupili in jih bom definitivno bolj z veseljem še kdaj poslušala :)

Jazzanova

(aja pa un skrajno desno je model v šalu:)

  • Share/Bookmark


Caribou @Kinosiska

8 11 2010

Imel je predskupino, ampak sem ujela samo zadnje tri besede zadnjega komada, tako da težko rečem kakšna je bila.

Drugače pa malce čez 22 pridejo na oder Caribou (Dan Snaith aka Manitoba), Ryan Smith, Brad Weber in  John Schmersal in pod odrom se kar naenkrat zapolni vrzel med prvo stopničko in samim odrom. Rešetast spomin, kakršnega imam včasih, je že pozabil s katerim komadom so otvorili, ve pa da je bil Niobe tretji.

Na hitro sem naredila par fotk in potem pospravila fotoaparat, da sem lahko v miru poslušala glasbo. Kar mi je v bistvu všeč pri ambientu, kot je Kino Šiška. Koncert more bit RES dober, da bo folk neukročeno skakal pod odrom in da tudi v tretji vrsti ne boš varen. Ker sama nimam navade hodit na najbolj popularne reči, kot so kaki reperji in itakdžafesti, nikoli zares ne doživim tistega evforičnega vzdušja, kakršnega sem recimo doživela na koncertu od Muse.

Tako so posamezniki plesali in bili navdušeni, tudi kadar je bila tišina med komadom, kar je znak res unih hardcore fenov. Sama se uvrščam bolj med one, ki se v ritmu premikajo in po komadu ploskajo. Če je zadeva huda,  ploskam z rokami visoko v zrak in po potrebi še kričim zraven.

Tako sem nekajkrat kričala in ploskala z rokami v zrak. Največ rok v zrak in kričanja sta požela komada Bowls in Odessa, ki sta nasploh najbrž najboljša komada na plati, ali pa vsaj najbolj poslušana. Z odesso so tudi zaključili svoj nastop, kar se mi je v bistvu zdela logična poteza, ker je bila množica ravno takrat najbolj navdušena in pripravljena ploskati in cepetati za bis, katerega so izvedli s komadom Sun.

In to je bilo to. Luštn koncert, ni mi žal, ampak vseeno sedajle poslušam Amon-a Tobin-a. Ko sem prišla domov po koncertu Melodrom, sem si mogla zavrtet njihovo zadnjo plato in kupila sem njihovo prvo.

  • Share/Bookmark



Greymatter #musicmonday

4 10 2010

Mind over matter by Greymatter

YouTube slika preogleda

Luštkan soundtrack za tkole deževen dan, za katerega naj rečem samo WTF rain?! Who invited you?!

Veselila sem se že kolesarjenja v Ljubljano in it do une trgovine zamenjat luč za bicikl, ker ta, k sm jo kupila prejšnji teden ne dela.

  • Share/Bookmark



Eksperiment dneva: Muffini

24 09 2010

Soundtrack dneva: C418

YouTube slika preogleda

Ob poslušanju mojega najnovejšega odkritja, sem razmišljala, da bi lahko probala naredit mufune. Tko testne, da vidim kako mi ratajo in če mi ratajo, jih lahko naslednjič naredim za javnost :)

Delala sem jih z zmrznjenimi gozdnimi sadeži, tak da je testo mal na vijolično potegnal.

Ampak na koncu so se vseeno zlatorjavo zapekli.

Edino, moram si omisliti tisti pekač k je prav za mufine pečt narejen :)

Pa še dobri so, sem pojedla 3 še preden so se ohladili :)

  • Share/Bookmark



Stefan Betke aka Pole (#musicmonday)

20 09 2010

Stefan Betke aka Pole je menda najbolj poznan po svojih minimalnih dub zvokih, ki so precej klikajoče in rezajoče se narave.

YouTube slika preogleda

Izor Pole-a sega v leto 96, ko mu je iz rok padel skoraj legendarni “Waldorf 4-Pole” filter, ki je potem v svojem novem, poškodovanem stanju začel proizvajati zapeljivo nepredvidljivo pokljanje. Seveda pa Betkejev glasbeni spekter zaobjema veliko širši krog.

več o njem na last.fm

YouTube slika preogleda

Čist hudo drgač :)

  • Share/Bookmark



ErroRist: Life is a LooP

10 09 2010

Klubski Maraton 10 se godi. In med vsemi izbranimi se mi najbolj dopade Errorist.

http://www.vimeo.com/678290

Včasih je bil Errorist solo projekt Miha Mileka, sedaj pa se mu je na vizualijah pridružil še Jure Legac. Nedavno je bil iz RŠ-a v živo prenos njegovega nastopa. Ker pa se Radio samo posluša, ni bilo smisla imeti še vizualnega dela, tako da definitivno moram ujeti kakšen del klubskega maratona, da vidim celoten nastop z vizualijami in vsem, ki menda ni dvakrat enak, saj je precej improvizacije.

V bistvu, ko sem Miha vprašala, kaj bo v njegovem setu, če bo kaj znanega ali bo bolj vse sproti si izmislil, je odgovoril, da si bo bolj sproti vse izmislil.

In bilo je dobro.

Še posebej lep je bil prvi set, ki se na posnetku, ki je objavljen na strani radia Študent, začne pri 35. minuti. Pred tem pa je intervju, ki ga nikar ne preskoči, če te zanima kaj več o Erroristu.

  • Share/Bookmark



Evelyn Evelyn

15 08 2010

Evelyn Evelyn

Hm.. Zanimiva reč. Čeprav me cirkus in cirkuška glasba ne pritegne preveč.. nekako tak grotesken in temačen pridih ima, ampak tale Evelyn Evelyn je pa vseeno zanimiva zadeva. Tudi s temačnim pridihom, in z neverjetno dodelano zgodbo.

The Tragic events of September (part one) je odfukana zgodba o Evelyn in Evelyn. Dveh siamskih dvojčicah, ki sta si delili tri noge, dve roki, dva srca, dve glavi in ena jetra… čeprav, kolikor sem dognala po googlanju zadeve, je zgodba k sreči izmišljena.

Love will tear us apart. In še luštkano priredbo od Joy Division sta naredila. Amanda Palmer in Jason Webley, namreč skupaj sestavljata Evelyn Evelyn.

  • Share/Bookmark



We don’t need another Tito (rip FEO)

10 08 2010

Prezgodaj.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark


Probably my favourite song of all times.

9 08 2010

Metropolitan Jazz Affair – Yunowhathislifeez

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark