Kulinarični podvig včerajšnjega dne: Mongolska govedina.

16 05 2011

No pa da vidim, če mi rata do ene pol treh spisat tole (14:06 je zdele)

Za soundtrack pa predlagam tole:

YouTube slika preogleda

(Tyler The Creator – Yonkers)

Nič kaj primerno za k hrani, ampak ravno zato :mrgreen:

Evo ja, ura je zdej 14:27 in men je ratal naredit selekcijo fotk, ki tko še najbolje reprezentira potek dela. Za recept nimam časa, pa itak je na netu, tko da klikni tale link, če te zanima še to :)

česen oškrobljena govedina (bočnik) por - nakvadratkan :)

Sojina omaka s česnom in ingverjem pocvrtje oškrobljene govedine finalna združitev vseh sestavin :D

rezultat je bil precej legitimen edino malo preveč sladek, ampak slišim da je to na kitajskemm običajno, tko da čist možno, da je bila moja mongolska govedina pristnejša od onih v kitajskih restavracijah (samozavest pa to).

servirana mongolska govedina z rižem palčke

14:45 pa objavimo tole in laufejmo na sestanek. ajde:)

  • Share/Bookmark


Kulinarični podvig dneva: Pozabljivost

8 01 2011

Oziroma svinjina v omaki s suhimi slivami, brstični ohrovt in njoki.

Food

food closeup

Aja, a recept da bi? Hm…

Koščke svinjine pripraviš v najbolj preprosti omaki in ji bolj proti koncu dodaš suhe sljive.

Njoke skuhaš po navodilih. Razen če jih delaš sam, potem.. no potem se pa pač držiš recepta, po katerim jih delaš.

Brstični ohrovt pa dušiš na maslu. Lahko tudi soliš.

Predvsem je vse skupaj zelo preprosto in hitro pripravljeno. Še hitreje bi bilo, če bi namesto svinjine uporabila piščančje ali puranje meso. Ampak ker vedno jem piščanca, sem si rekla, he, zakaj pa ne svinjina enkrat za spremembo? No sedaj vem, zakaj ne :)

Bi predlagala še soundtrack za k objavi, ampak glede na to da že ves dan (no od 4ih naprej, pred tem sem poslušala radio) poslušam Bruce-a Gilbert-a in da je tole bolj kratko, se mi zdi da ni potrebe. Drugič, ko ne bo slik :)

  • Share/Bookmark


Eksperiment dneva: Muffini

24 09 2010

Soundtrack dneva: C418

YouTube slika preogleda

Ob poslušanju mojega najnovejšega odkritja, sem razmišljala, da bi lahko probala naredit mufune. Tko testne, da vidim kako mi ratajo in če mi ratajo, jih lahko naslednjič naredim za javnost :)

Delala sem jih z zmrznjenimi gozdnimi sadeži, tak da je testo mal na vijolično potegnal.

Ampak na koncu so se vseeno zlatorjavo zapekli.

Edino, moram si omisliti tisti pekač k je prav za mufine pečt narejen :)

Pa še dobri so, sem pojedla 3 še preden so se ohladili :)

  • Share/Bookmark



Fotografski podvig dneva: Kosilo

15 08 2010

Že samo zato, ker je že več dni v hladilniku, sem danes zraven kosila jedla tudi solato ledenko. Moja najljubša vrsta solate in končno mi je uspelo si zapomnit njeno ime. Vedno sem jo namreč mešala s kristalko. Solati sta si sicer podobni samo po imenu solata, ampak nekako me struktura ledenke spomni tudi na kristale in potem je moja metoda pomnjenja stvari po asociacijah se izkazala za jalovo.

Nekako sem v fazi njokov trenutno. Nikoli jih nisem pretirano marala, ampak ostalih stvari sem se že naveličala in sem iskala nekaj novega. In njoki popečeni na maslu so se izkazali za super novost, ki je sedaj kar nimam dosti. Da pa ne jem skozi isto, sem danes naredila njoke s puranom v gobovi omaki. Bi rekla, da je tole kulinarični podvig dneva, sam glede na to, da so njoki to bili že zadnjič, je danes to fotografski podvig dneva :)

Sicer sem hotela slikat tudi kako spretno vihtim ponev, ampak s ponvijo v eni in z orjaškim fotoaparatom v drugi roki, je stvar malce težja, kot pa bi si človek mislil.

Omaka je že gotova, samo njoki se še popečejo in voilá. Kosilo :)

  • Share/Bookmark



Kulinarični podvig dneva: Njoki

12 08 2010

Zahvaljujoč M, ki je pri meni pozabila dva velika krožnika, taka kot jih imajo v boljših restavracijah, lahko sedaj jem in dokumentiram hrano s posebnega orjaškega globokega krožnika za testenine in še enega plitvega za glavne jedi :)

Tole sicer ni kulinarični podvig dneva, to je samo včerajšnja pašta s tuno, katero sem imela za večerjo, ker sem po spletu okoliščin kosilo pojedla za reglerji. Sploh nisem bila na dolžnosti, samo uslugo sem naredila, v zameno pa sem dobila čikenburger z ufota.

Danes pa sem se počutila navdihnjeno in sem probala nekaj novega. Njoki sicer nikoli niso bili visoko na lestvici moje priljubljene hrane, ampak saj redko katera stvar je :)

V glavnem, njoki s piščancem in porom v smetanovi omaki so bili danes moje kosilo in hkrati kulinarični podvig dneva.

Za recept me je precej nesmiselno spraševati, ker sem si zadevo bolj ali manj sproti izmislila, glede na sestavine, ki so mi bile na voljo. Čeprav, še prej sem pa pogooglala smetanovo omako in na podlagi najdenega recepta tokrat začinila smetano z muškatnim oreščkom, namesto s pri meni že standardno baziliko. Tiste rdeče smetke po robu krožnika so pa žafranika, katero tudi zadnje čase malo več uporabljam. Predvsem zato, ker jo imam in ker razen malce rumene barve, ne naredi nekih drastičnih sprememb v okusu :D

Aja, pa žafranika je čisto nekaj drugega, kot žafran. Žafran je precej draga začimba in jo …no, sama je še nisem nikjer zasledila, nisem je sicer iskala, ker je predraga. In ni brez razloga un pregovor: drago kot žafran. Verjetno je cena žafrana primerljiva s ceno ganđe, sam z nobenim od tega pa nisem na tekočem, da bi lahko z gotovostjo trdila :)

  • Share/Bookmark



Recept (Kitajska)

12 04 2010

Zaradi velikega povpraševanja je tule še približno točen recept mojega današnjega kulinaričnega podviga.

sestavine (količine po občutku, glede na to za kolk ljudi kuhaš:) - piščanec - por - česen - čebula - sojina omaka (sama sem dala svetlo, lahk tut temno:) - go tan noodels (pač uni kitajski, k jih majo v trgovini:) - preveč olja - sol, poper, sladkor, ingver

Rezance skuhaš po navodilih proizvajalca (moji se sam namočijo za 5 minut v vrelo vodo).

  • Meso, čebulo in por zrežeš na kopčke (kocke, trakci, trikotniki, kakor ti je pač ljubše). Česen zrezeš na lističe.
  • V ponvi ali voku segreješ večjo količino olja, sama sem ga dala toliko, da je prekrilo polovico dna od ponve. Uporabila sem kar navadno olje, sej verjetno je vse glih. No, na vročem olju na hitro popečeš oz. ocvreš česen da zadiši in dodaš meso, ki ga tudi na hitro popečeš (2min.).

  • Potem to prestaviš v neko drugo posodo. Po potrebi še doliješ olje in ga spet segreješ fuŁ in na njem popečeš/ocvreš por in čebulo. Vmes malo začiniš s sojino omako. Por in čebulo prestaviš iz ponve.

  • Spet segreješ še eno porcijo olja in na njem popečeš skuhane in odcejene rezance. Mešaš, da so rezanci enakomerno naoljeni, dodaš še sojine omake in ostalih začimb, po okusu. Dodaš še meso in por. Vse skupaj dobro premešaš in to je bolj ali manj to.

Samo še serviraš, slikaš in daš na internet. Aja in poješ:)

Pa ne pozabit poročat o rezultatih.

  • Share/Bookmark


Kulinarični podvig dneva: Kitajska

12 04 2010

Od vseh vrst svetovne kuhinje, ki sem jih v svojem dvajsetinnekaj letnem življenju poizkusila, se mi kitajska najbrž najbolj dopade. S tajsko kuhinjo imam same slabe izkušnje, pa še limonina trava mi ni zares povšeči. Mehiška hrana ima za moj okus občutno preveč fižola in čilija. Naša tradicionalna slovenska pa ima same jedi, ki se dolgo kuhajo in tudi preveč fižola :) Na drugem mestu je pa verjetno italijanska, ampak to ti je kot študentu itak skoraj da ne obvezni predmet.

Najbolj se mi, poleg okusa, pri kitajski kuhinji dopade hitrost priprave. Kar me recimo, poleg okusa, pri slovenskih jedeh najbolj moti. Dobro, ne rečem, tudi kakšno tradicionalno slovensko jed sem kdaj skuhala, ampak predvsem zato, da bi osrečila sedaj že davno bivšega tipa. Morda še kdaj skuham kakšno, ampak se mi bo moral tip hudičevo dopadit (to je namreč bolj ali manj edini razlog, ki me prepriča v kuhanje golažev in segedinov, pasulj pa pri meni nima šans, razen če je naročnik Johnny Depp :) … mogoče)

Mnja, najbrž bi kdo hotel recept za spodnjo reč. Sam ga nimam. Moji kulinarični podvigi so kulinarična improliga. Lahko pa povem, da čisto na blef tudi nisem delala. Za okvirna navodila sem namreč uporabila tale recept, ampak itak pol sestavin sploh nisem imela. V trgovini sem samo na približno nakupila sestavine, za katere se mi je zdelo, da jih kitajci pač dajejo v svoje jedi. Tako sem kupila rezance, sojino omako, kalčke, por in ingver. kalčkov na koncu sploh nisem uporabila, delno zato, ker jih v onem receptu ni, delno pa tudi zato, ker bi mogla z nožem odpirat konzervo, ker pač nima une reči za lažje odpiranje konzerv. Uporabila sem tudi precej olja, ne sicer 6 žlic, kakor je v referenčnem receptu ampak občutno več, kot ga uporabim ponavadi.

No, postopka res ne bom pisala, če koga res, res zanima mu ga lahko naknadno povem. Drugače je bilo pa vse skupaj po okusu precej podobno tistim pečenim rezancem s piščancem, ki jih jem v svoji priljubljeni kitajski restavraciji. Tako da sem zadovoljna sama s sabo, ker imam sedaj še eno stvar več, ki jo lahko pripravim v maksimalno 20ih minutah.

p.s. načeloma se špagetom izogibam. So mi ljubši preresniki in svedrčki, ampak ko pa se tako dolgo kuhajo. Zato bom začela prakticirat, da imam na zalogi tudi n.1 barilline špagete, ki so res kuhani v 3 minutah in v času, ko mi zavre voda in se skuhajo špageti, imam pa tudi že pripravljeno omako (s tuno seveda:), kar bo nadvse praktično, če bom domov prišla sestradana, ker mi ne bo pasalo it na burek, kebab, hotdog ali cheezburger.

  • Share/Bookmark


Kulinarični podvig dneva.

9 04 2010

Mnja, ni bil ravno podvig, ker sem to že večkrat skuhala, ampak še nikoli poprej pa nisem kot sestavino uporabila breskev. Nazadnje sem dala zraven ananas, pred tem pa sploh nisem uporabljala sadja. Drugače je pa to piščanec v curry omaki z bučkami in ozkimi rezanci.

Poudarek je na ozkih rezancih, taširokih namreč ne jem. Oh, da saj vem, sestavine so iste, ampak občutek, ki ga dobim ob misli na široke rezance je pa slabost. Isto je recimo s špageti debelejšimi od n.3, da sploh ne omenjam bogatinov (špageti z luknjo). Predvsem se mi ti občutki slabosti pojavljajo ob misli na široke rezance in bogatine zaradi travmatičnih izkušenj z razkuhanimi testeninami, kar jim na štajerskem prav lepo uspeva. Še posebej sem postala občutljiva na razkuhane testenine po tistem poletju, ko sem bila picopek v Portorožu. Delala sem namreč v restavraciji, kjer so poleg pic nudili tudi testenine. No, tudi rižote in gratinirane školjke niso manjkale, ali pa školjke na buzaro. Takrat sem se tudi naučila, kako se reče katerim školjkam in kako se čisti lignje. O lignji, te sluzaste živalce. No, v bistvu moram govorit o kalamarih, kot je pravilno primorsko. Pri kalamarih je tutdi jeba, ko kupiš že očiščene v trgovini in potem ko jih že ješ, ugotoviš, da imajo še vedno kosti. In ja, kalamari majo kosti. No, eno tako hrustančno kost imajo, ki jo je pa naravno da treba odstraniti.

In še en warning: Na Hrvaškem pod nobenim pogojem ne naročit kalamarov. Kreteni sploh ne vejo, kaj je tržaška omaka in da so za kalamare na žaru pač primernejši drobni kalamari, ne pa tiste velike vreče, ko že dvomiš, če je res kalamar, da ti niso slučajno hobotnice podtaknili.

p.s. če se ti dopade, kar vidiš, se lahko mirne duše povabiš na kosilo :)

  • Share/Bookmark