MUSE: 27000 words

25 11 2009



























  • Share/Bookmark


MUSE: Technical details and Playlist

25 11 2009

Tale objava nastaja v sodelovanju z Leonom Žuncem iz Prekmurja, ki je graciozno priskrbel tehnične podatke, moja malenkost pa jih bo zavila v tekst in podobo tele objave :)

Torej plejlisto je nekdo rekel, da morem poveda, pa naj mu bo in še linkam vse komade :) ker se mi ravno da. Nekaj bo z dejanskega koncerta v Münchnu, nekaj pa tudi ne, navsezadnje ni fer do mene k sem bla tam, da vi več vidite kot jaz. Ker v prvih vrstah sem predvsem gledala člane od blizu, tko da nisem utegnala še vsega ostalega spremljat:) Oni gori na tribunah so pa meli čas za podrobno dokumentiranje :P

  1. Uprising
  2. Resistance
  3. New Born
  4. Map of the Problematique
  5. Supermassive Black Hole
  6. Unintended
  7. Interlude
  8. Hysteria
  9. United States Of Eurasia
  10. Feeling Good (Leslie Bricusse & Anthony Newley cover)
  11. Undisclosed Desires
  12. Starlight
  13. Plug In Baby
  14. Time Is Running Out
  15. Unnatural Selection

In potem so šli mal dol, da si malo odpočijejo in da slišijo množico, ki hoče še :) Pa so prišli še malo nazaj, in stolpi so jih dvignili v zrak in videli so da je dobro. Pa so odigrali še sledeče:

  1. Exogenesis: Symphony, Part 1: Overture
  2. Stockholm Syndrome
  3. Knights of Cydonia

No toliko o plejlisti. Pa da povem še tehnične podrobnosti:

Matthew je igral na 4 različne kitare, verjetno najbolj znano Red Sparkle Manson potem Silver Manson, Smooth Chrome Manson in Black Manson. Vse kitare so telecaster shaped, od tega sta dve opremljeni še s Kaos Pad-om (Red Sparkle in Black Maton). Za ojačevalec je imel Dickinson 45, pedala pa so bila Digitech Whammy, ZVex Fuzz Factory.

No ozvočenje so seveda tudi imeli, sam o tem pa ne vem prav nič :$

Aja in bobnar je imel bobne, basist pa je igral na bas kitaro in orglice (menda so bile tisto orglice za Knights of Cydonia).

Sam tole je pa po moje objava s katero sem se najbolj matrala v zgodovini bloganja… :)

  • Share/Bookmark


MUSE: It Feels like Love.

23 11 2009

Being on a concert of MUSE is like being in love.

Vsaj tako se jes počutim, kadar jih poslušam in po doživetju Münchna bi dala za karto njihovega koncerta tudi več kot pričakuje madonna za svoje.

In tako lepo so razporedili komade.. začeli so z Uprising (normlno) in the crowd goes wild!!! Ampak mi uspe zadržati mesto v 3etji vrsti tik pod odrom, ki niti ni bil tako velik in od publike oddaljen mogoče 2 metra. Vidim jih. Od blizu jih vidim in to večino koncerta. Trudim se fotkati, ampak sem prezaposlena z biti zaljubljena, braniti svoje mesto in skakati od euforije. Da euforija in OMG! in THIS IS AWESOME in podobne izjave, ki si jih zaslužijo božanska bitja so mi šle po glavi iz ust pa predvsem kričanje in petje skupaj z množico.

Ko bom pokazala še fotke, se bo videlo, kako je vsak član imel svoj stolp. In prva dva ali celo 3 komade so odigrali na svetlečih stolpih, potem so se stolpi spustili na zemljo in o živijo Matthew Bellamy tik pred našimi očmi:) Ja, res je.. Bila sem na tisti strani, kjer je iz svojih kitar izvablja fantastične zvoke Matthew. In tudi lightshow so imele njegove kitare, katere je ob priliki igral tudi z nosom. Mislim si, te kitare so gotovo ženske (o in podobe v glavi).

Za repertuar so izbrali tako lepo kombinacijo novih in starih komadov… Ampak vem samo, kir je bil prvi in kir zadnji, pa da so se za komade s klavirji spet dvignali na stolpe, ostalo nisem mela časa razmišljat ampak samo uživat.. Poizkusila sem si kar se da čimveč zapomnit, ampak ne gre… je bilo preveč fajn:)

Na stolpih so se predvajale projekcije članov benda v kombnaciji z ostalimii animacijami namenjenimi posebej za komade… ob feeling good so bile rožice in lepe stvari ob enem drugem komadu pa utaplajoči se človek.. awesome!

In ko so igrali Plugin Baby so proti koncu prišli orjaški beli baloni, ki so potem počili in snežilo je rdeče listke, katere imam sedaj v okvirju skupaj s karto:) in bojo na steni za vedno…

Igrali so v bistvu samo eno uro, ampak so v tem času zaigrli tudi Time Is Runing Out, ter Feeling Good in ostale.. joj, k si ful nisem zapomnila vrstnega reda, ampak bom povprašala ljudi in če mi bojo znali povedati še to dopišem. No po eni uri so šli z odra mi pa hitro začeli topotati z nogami in kričati in ploskati… WE WANT MORE!

Pa Pridejo nazaj se zopet dvignejo na stolpe in zaigrajo še 2 komada, potem pa dol s stolpov in za grand finale Knights of Cydonia in čisto na koncu dim. Kar je bil jasen znak da je konec luštnega in jes samo pogledam okrog po množici z le eno mislijo v glavi:

OMG! THIS WAS AWESOME!

In res je bilo super, ni mi žal. Prov vesela sem, da sem zbrala pogum in šla vseeno, četudi sama, ampak sej sem bila sama samo do Tivolija, potem sem že našla družbo.

  • Share/Bookmark